Ali obstaja alergija na lokalne anestetike v zobozdravstvu?

Sodobnega zobozdravstva in še posebej oralne kirurgije si danes ne znamo več predstavljati brez uporabe lokalnih anestetikov. Strah, povezan z bolečino ob posegu, marsikoga odvrne od pravočasnega obiska pri zobozdravniku. Pogosto je zato ravno bolečina tista, ki bolnika pripelje v ordinacijo.

Lokalni anestetiki so se uporabljali že v drugi polovici 18. stoletja, ko so ugotovili anestetično lastnost kokaina. Obdobje sintetičnih anestetikov se je začelo v začetku 19. stoletja, ko so sintetizirali amilokain in prokain. Danes poznamo številne anestetike, ki jih delimo v estersko skupino (benzokain, prakain, tetrakain) in amidno skupino (lidokain, mepivakain, bupivakain, artikain).

Lokalne anestetike bolniki v veliki večini dobro prenašajo, vseeno pa občasno izzovejo nezaželene stranske učinke. Ti so lahko povezani s psihološkimi/vazovagalnimi dejavniki (strah, anksioznost), odmerkom anestetika (toksična reakcija, prekomerno doziranje) ali pa so alergijskega izvora. Lokalnim anestetikom so dodane tudi snovi (antioksidanti, konzervansi), ki imajo prav tako lahko stranske učinke. Izmed vseh reakcij obstaja največji strah pred alergijsko reakcijo.

Karpula z lokalnim anestetikom.

Alergijske reakcije so izredno redke. V preteklosti jih je bilo več zaradi uporabe prokaina, ki ima dokazan antigeni del v para-aminobenzoični kislini. Iz objavljenih retrospektivnih in prospektivnih raziskav lahko zaključimo, da prave alergijske reakcije predstavljajo precej manj kot 1 % vseh nezaželenih učinkov.

Leta 2002 je bila objavljena prospektivna raziskava, ki je zajela več kot 5.000 pacientov. V skupini je bilo 9 % takšnih, ki so imeli dokazano prisotno alergijsko komponento (astma, alergijski rinitis, ekcem, anafilaktična reakcija ob piku insekta), 0,4 % je že imelo težave ob aplikaciji anestetika pri zobozdravniku. Izmed vseh jih je 0,5 % občutilo nezaželene učinke. Večina med njimi je že prejela anestetik v preteklosti. Med simptomi so bili najpogostejši anksioznost, globoko dihanje, bledica, potenje, slabost in kratkotrajna izguba zavesti. Simptomi so bili tipični za vazovagalno sinkopo in so ob poleganju pacientov v Trendelemburgov položaj hitro izzveneli. Pri dveh pacientih (prokain, mepivakain) se je od 3 do 8 ur po posegu pojavila oteklina okrog oči; ob tem je imel eden še srbež, urtikarijo in kašelj. Reakcija je bila sprva opredeljena kot alergijska, a kasnejše alergološko testiranje (serumski Ig E, kožni vbodni test, provokacijski test) tega ni potrdilo. Večinoma se alergijski vzrok pripiše neobičajnim reakcijam, ki si jih ne znamo razložiti drugače. Vendar prave alergije ni brez tvorbe protiteles.

Retrospektivni pregled vseh prijavljenih primerov alergije na lokalne anestetike v Franciji v obdobju od 1995 do 2006 je odkril le 16 primerov, pri katerih so uspeli dokazati tip I preobčutljivost v 70 % (takojšna preobčutljivostna sistemska ali lokalna reakcija. Pojavi se v nekaj minutah od ponovnega stika določenega človeka z alergenom oziroma specifičnim angitenom. Takšno reakcijo povzročijo histamin in preostali mediatorji. Ti se po vezavi alergena sprostijo na protitelesa (razreda IgE), ki so vezana in krvnih bazofilcih in tkivih) in v vseh ostalih tip IV preobčutljivosti (tu pa gre za zapoznelo preobčutljivostno reakcijo, pri kateri niso vključena protitelesa, ampak limfociti T).

Po oceni letno samo v Združenih državah Amerike odstranijo več kot 20 milijonov zob. Skupaj se jih v svetu najverjetneje odstrani nekaj 100 milijonov. Ob tem imamo še precej drugih posegov, kjer prav tako potrebujemo lokalni anestetik. Redki zapisi o dokazanih alergijskih reakcijah ob takšnem številu posegov nas lahko utrjujejo v prepričanju, da so te ob lokalnih anestetikih ekstremno redke. Vseeno pa ne smemo podcenjevati drugih stranskih učinkov, ki bolnikom vzbujajo nelagodje in strah.