Sodoben način zdravljenja brezzobosti danes predstavljajo zobni implantati. Cena tovrstnega zdravljenja ni nizka, se pa lahko precej razlikuje. Pacienti se pogosto sprašujejo, od kod takšne razlike v ceni na trgu. V želji po cenovno ugodnem zdravljenju marsikdo poišče pomoč v tujini, kar pa se dolgoročno včasih lahko žal izkaže za najdražjo obliko zdravljenja.
Ob vrednosti storitve je pomemben del stroška tudi sam implantat. Cena za različne implantatne sisteme se lahko razlikuje tudi za štirikrat. Zobni implantati se proizvajajo v vsaj desetih večjih tovarnah in po oceni še v vsaj 200 manjših podjetjih po svetu.
Skupaj naj bi se jih letno proizvedlo več kot 10 milijonov. Skupna lastnost vsem je zgradba iz titana, ki omogoča osteointegracijo oziroma vraščanje v kost; tu pa se podobnost hitro zaključi. Tehnološki razvoj in dolgoletne raziskave so vpeljale številne novosti, ki so jih posamezna podjetja integrirala v proizvodnjo, druga pa se jim zaradi višjih stroškov takšne proizvodnje izogibajo.
Napačno je mišljenje, da je garancija za kakovost poreklo v smislu »made in Germany« ali »made in USA«. Zobni implantati so kakovostni zgolj zaradi svoje makro- in mikrotopografije, pomemben del vsakega implantološkega sistema pa predstavlja tudi zelo različen obseg protetičnih rešitev, ki zobozdravniku omogočajo pričvrstitev protetike na implantat. Cenejši sistemi so po obsegu pogosto precej omejeni. Poglejmo si, kakšne so razlike med vsadki, ki laikom večinoma niso poznane. Pojasnilna dolžnost kirurga pa se večinoma tudi konča pred to razlago.
Makrotopografijo vsadka predstavlja njegova oblika (konična, cilindrična), oblika navojev (gostota, ostrina, orientiranost), oblika konice in oblika povezave s protetično nadgradnjo. Izmed vseh naštetih je najpomembnejši ravno stik med vsadkom in protetičnim nosilcem (slika desno). Ta je ključen za ohranitev kosti ne meji z vsadkom, kar omogoča stabilnost in estetiko. Ob neustrezni povezavi prihaja do mikroskopskih premikov, ki vodijo v razrahljanje protetičnega nosilca. Špranja na mestu povezave je izvor bakterij, ki povzročijo vnetje ob vsadku (periimplantitis) in posledično resorpcijo (razgradnjo) kosti ob njem.
Odmik kosti od implantata vodi tudi v odmik dlesni, kar je v vidnem delu čeljusti estetsko problematično, saj se pod protetično krono (umetnim zobom) vidi titanov vijak z navoji. Kirurška poprava te komplikacije je prognostično negotova, predvsem pa je povezana s precejšnjimi nepričakovanimi dodatnimi stroški. Cenejši zobni implantati imajo še vedno zunanjo heksagonalno povezavo, ki je izvor omenjenih težav. Na spodnji sliki je primer dveh vsadkov enega izmed kakovostnejših proizvajalcev, ki imata občutno razliko v ceni. Levi vsadek se trži v državah z nižjim standardom, desni z notranjo konično povezavo pa je dosegljiv na našem tržišču. Razlika v ceni je posledica zahtevnejše proizvodnje in dodatnih postopkov preverjanja kakovosti. Prileganje protetičnega nosilca v konično povezavo vsadka mora biti brezhibno.
Mikrotopografija se nanaša na površinsko obdelavo implantata. Površina ima velik pomen, ker je v stiku s kostjo in je podvržena procesu osteointegracije – zraščanju s kostjo. Z različnimi metodami obdelave površine se izboljša:
• osteointegracija,
• čas celjenja,
• dolgoročni uspeh.
V preteklosti so bili vsadki strojno rezkani in so imeli spolirano površino. Izkazalo se je, da takšna površina ni idealna za zraščanje s kostjo. Med prvimi metodami obdelave so uvedli peskanje in jedkanje (SLA). S to tehniko se izboljšata celično pritrjevanje in razmnoževanje v površinskih luknjicah titana (leva slika). Poveča se tudi število pripetih celic, ki vodijo v nastanek kosti. Brez dobrega vraščanja kosti med navoje vsadka ne moremo pričakovati stabilnosti, ki bi zagotovila uspešno protetično obremenitev.
Danes ima večina implantatnih sistemov vsaj neko vrsto obdelave površine. Strojno rezkani s popolnoma gladko površino so le še redko prisotni. Kakovostnejši zobni implantati imajo zahtevnejšo obdelavo z različnimi tehnikami, ki vključujejo tudi nanose raznih snovi. S tem se poskuša ustvariti bioaktivno površino, ki vsadku da osteoinduktivni potencial oziroma sposobnost, da površina sama stimulira nastajanje nove kosti. Tako imamo na razpolago hidrofilne nanose, nanos kalcijevega fosfata ipd. Površinska obdelava se premika iz nivoja mikrostrukture na nivo nanostrukture. Denar, ki ga uveljavljeni proizvajalci vlagajo v razvoj, se razumljivo prenaša na končni produkt – implantat. Cena tehnološko bolj dodelanih vsadkov je zato tudi v ordinaciji višja.
Če govorimo o stroških implantološkega zdravljenja, je treba poudariti tudi nekaj, kar s samim materialom, ki ga kirurg vgradi, nima veliko skupnega. Iskanje bližnjic, hitrih rešitev in cenovno ugodnih ponudb je potrošniški moto 21. stoletja, na katerega nihče izmed nas ni imun, vsi pa smo kdaj že izkusili, da bližnjica ni nujno najhitrejša, še manj pa najboljša pot.
Kirurško-protetično zdravljenje je kompleksen poseg, ki je podvržen biologiji celjenja organizma s svojimi zakonitostmi. Samo strokovna obravnava ustrezno usposobljene ekipe, ki sledi jasno začrtani doktrini, je lahko garancija za dolgoročni uspeh in zadovoljstvo pacienta. Pogosto opažamo, da se pacienti odločajo za zdravljenje v tujini, kjer se preskakuje obvezne pripravljalne faze. Največkrat je težava v časovno zamudnem zdravljenju aktivne parodontalne bolezni, ki prizadene obzobna tkiva in se lahko razširi na periimplantatno tkivo, s čimer se precej zmanjša uspešnost implantološkega zdravljenja. Naknadno zdravljenje vnetja ob vsadkih prinaša nepotrebno postoperativno morbiditeto in dodatne stroške.
Implantat je najboljši način za nadomeščanje izgubljenega zoba. Cena zdravljenja je pomemben dejavnik pri odločanju, kateremu kirurgu in protetiku se bomo prepustili. Ob tem pa vseeno ni odveč spomniti na rek, da nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni.
Zdravljenje z implantati ni ravno poceni, se pa cene lahko med seboj precej razlikujejo. Za bolj natančen podatek bo najbolje, da nas kontaktirate.
Naše storitve so implantologija, kirurški posegi za dograjevanje kosti, oralna kirurgija in mukogingivalna kirurgija.
Zobni vsadki ali implantati se lahko uporabijo za nadomeščanje posameznih manjkajočih zob, podporo mostov ali zobnih protez. Narejeni so iz kovine titana, ki je biokompatibilna, kar pomeni, da se lahko v procesu osteointegracije povsem zrastejo s kostjo in ne povzročajo alergijskih reakcij.
Omogočajo dobro estetsko in funkcionalno rehabilitacijo, sosednjih zdravih zob ni potrebno brusiti za izdelavo zobnega mostička, zobni vsadki ne povzročajo občutka tujka, preprečujejo atrofijo, omogočajo dobro sidranje snemne proteze…
Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.