Za ustrezno izločanje sline skrbijo tri velike parne žleze slinavke (obušesna – parotida, podčeljustna – submandibularna in podjezična – sublingvalna) in več sto malih žlez slinavk, ki so razporejene po sluznici ustne votline. Dnevno izločijo od 0,5 do 1,5 litra sline. Slina ima številne naloge:
Slika 1. Označene tri velike žleze slinavke. Rdeča puščica je na izvodilu podčeljustne slinavke, modra puščica pa na izvodilu obušesne slinavke.
Žleze slinavke so podvržene številnim boleznim in v tem prispevku bi želel predstaviti tvorbo slinskih kamnov – sialolitov, ki ovirajo dotok sline v ustno votlino in povzročajo neprijetne simptome.
Slinski kamni so sestavljeni iz organskih (precipitirani proteini sline) in anorganskih snovi (minerali – večinoma kalcij). Redkejši so fibromucinozni kamni, v katerih prevladuje organska komponenta. Ti so večinoma manjši in zaradi odsotnosti kalcija niso vidni na rentgenski sliki. Natančen mehanizem nastanka ni znan, obstaja pa povezava s slabim pretokom sline pri kronično dehidriranih bolnikih. Slabši pretok sline je lahko povezan tudi z jemanjem določenih zdravil (antihistaminiki, posamezni antihipertenzivi, zdravila za psihiatrične bolezni) Obstruktivna bolezen se redko razvije zaradi bolezenske zožitve (stenoze) izvodila, tujkov ali anatomskih variacij izvodila.
Simptomi
Večina kamnov ne povzroča težav v času nastajanja. Težave se pojavijo šele, ko zaradi velikosti postane moten odtok sline. To seveda ne pomeni, da morajo takšni kamni vedno doseči enako velikost, ker je presek izvodila na različnih oddaljenostih od žleze slinavke različno velik. 85 % kamnov se razvije v izvodilu podčeljustne slinavke (drugačna sestava sline kot v drugih slinavkah in dolg potek izvodila), v obušesni slinavki je od 5 do 10 % kamnov, redko pa prizadenejo podjezično in male žleze slinavke.
Simptomi so povezani s prizadeto slinavko. Ob stimulaciji izločanja sline zaradi prehranjevanja pride do oviranega odtekanja sline v ustno votlino. Bolniki to občutijo kot otekanje slinavke – najpogosteje pod zadnjim delom spodnje čeljusti. V primeru težav z obušesno slinavko začne ta otekati pred ušesom. Neprijeten pritisk zaradi otekline po navadi dokaj hitro izzveni in ga lahko pospešimo z njenim masiranjem. Pri dalj časa trajajočih obstrukcijah se v slinavki pojavijo spremembe, ob katerih slinavka na otip postane nekoliko trša.
Moten odtok sline lahko povzroči tudi akutno bakterijsko vnetje, ki je najpogostejši razlog, da bolniki poiščejo pomoč pri zdravniku. Slinavka je takrat močno boleča, koža nad njo postane pordela, iz izvodila pa ob masaži priteče gnoj.
Diagnostika
Tipična anamneza, združena s simptomi, je pogosto dovolj za postavitev diagnoze. Pri večjih zatrdlinah, ki bi lahko pripadale kakšni drugi spremembi v slinavki, lahko z rentgenskim slikanjem (ortopan, ustno dno) dokažemo kalcinirane kamne. Natančnejši pregled slinavke je možen z ultrazvočno preiskavo. Ta vedno ne odkrije kamna, lahko pa prikaže razširjen izvodilni sistem žleze, kar posredno govori za obstrukcijo.
Zdravljenje
V primeru kroničnih težav je treba ugotoviti mesto obstrukcije. Pacienta mora pregledati specialist otorinolaringologije ali maksilofacialne kirurgije. Zelo majhni kamni se ob primerni hidraciji in masaži slinavke lahko izločijo sami. Večje kamne je treba odstraniti. Če so kamni veliki nekaj milimetrov, jih lahko odstranimo v lokalni anesteziji s pomočjo endoskopa, ki ga vstavimo v izvodilo. Večje kamne je treba odstraniti kirurško (prav tako v lokalni anesteziji) s prerezanjem izvodila slinavke. Če se večji kamni naredijo na začetku izvodila ob sami slinavki, je odstranitev slinavke v splošni anesteziji pogosto edina možnost.
Akutno vnetje se zdravi z antibiotično terapijo in obilno hidracijo. Glede na lego kamna in intenziteto vnetja se odločimo glede sočasne ali kasnejše odstranitve kamna.
Za zdravo delovanje žlez slinavk je potrebna primerna vsakodnevna hidracija, dobro pa je poudariti tudi pomen ustne higiene.
Slika 2. Na ortopanu je sialolit viden kot obsežna radiopačna (siva) sprememba za korpusom (telesom) spodnje čeljusti.
Slika 3. Odstranjen sialolit in pristopna rana na ustnem dnu.
Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.