Vnetne (radikularne) zobne ciste

Radiolucentne spremembe so na ortopanu dokaj pogosta stvar. Odkrijemo jih lahko naključno ob preventivnem rentgenskem slikanju zob ali ob slikanju, ki je indicirano zaradi lokalne bolečine ali otekline v ustih. Radiolucenta snov je zaradi razredčene kostne strukture prehodna za rentgenske žarke in je zato na sliki temnejša kot okolna kost, ki je v različnih odtenkih sive barve (prva slika – radiolucentna ovalna cista v spodnji čeljusti). Kadar je votlina v kosti opeta z epitelom, govorimo o epitelnih cistah, če epitela ni, so to psevdociste ali neepitelne ciste. Epitelne ciste delimo na razvojne (keratocista, folikularna, erupcijska cista, cista incizivnega kanala itd.) in vnetne. V prispevku bom predstavil vnetne zobne ciste. Redkeje so radiolucentne spremembe v kosti tumorske spremembe.

Na ortopanu je vidna nezdravljena radikularna cista v razmiku dveh let.

Periapikalna (pojavi se okrog vrška korenine zoba – v periapeksu) zobna ali radikularna cista je najpogostejša od zobnih cist. Ob nezdravljenem ali neustrezno zdravljenem odmrlem zobu se ob vršku korenine oblikuje vnetno granulacijsko tkivo, ki počasi raste in raztaplja okolno kost. Kronično vnetje redko povzroča dovolj intenzivno simptomatiko, ki bi bolnika prisilila v obisk zobozdravniške ordinacije. V primeru odsotnosti bolečine ali pritiska pod zobom je pogosto šele preventivno slikanje zob tisto, ki odkrije več let rastočo cisto. V zgornji čeljusti se cista brez večjih težav širi v čeljustno votlino in jo lahko v precejšnji meri preraste. Na dlesni se včasih pojavi čvrsta oteklina, ki se na pritisk podaja, pacienti lahko tudi otečejo v lice. Zaradi širjenja vnetja v čeljustno votlino se lahko pojavi problem slabe prehodnosti nosu in gnojni izcedek, ki večinoma zateka nazaj v žrelo. V spodnji čeljusti se zaradi ciste prav tako lahko pojavi oteklina, ki se počasi veča. Bolečina večinoma spremlja le akutno vnetje, pri kroničnem vnetju je pogosteje prisoten blag občutek tiščanja. Ekstremno velike ciste lahko povzročijo tudi zlom čeljusti.

Diagnostika

Osnovna rentgenska preiskava je pregledna slika zob, imenovana ortopan. Če se na njej vidi sprememba na kosti, jo poskušamo boljše prikazati z lokalno sliko zoba, kjer se natančneje vidi njen odnos do zobnih korenin. V kliničnem statusu je treba izmeriti vitalnost zob, ki segajo v cisto in vseh priležnih zob. Večje ciste pogosto dodatno slikamo s CBCT (tretja slika). S 3D-diagnostiko pridobimo dodatne informacije, ki olajšajo načrtovanje zdravljenja.

Odstranitev radikularne ciste vidne na ortopanu.

Zdravljenje

Nezdravljena vnetna cista se počasi veča in s tem topi okolno kost. Na prvi sliki je videti cisto, ki se je zaradi izogibanja zdravljenja v dveh letih močno povečala. Odstranitev zoba brez odstranitve vnetnega procesa pod njim ne prepreči rasti ciste. Ta se v primeru odsotnosti zoba imenuje rezidualna cista.

Če je možno vzročni zob ohraniti, se svetuje ponovno koreninsko zdravljenje in nato kirurško odstranitev ciste, ob kateri naredimo še apikotomijo zoba (odstranimo vršek korenine in korenino retrogradno zapremo s cementom). Če je zob v slabem stanju in ga ni možno ohraniti, se ga ekstrahira. Manjše ciste se ob tem brez večjih težav odstrani skozi zobnico (alveolo).

Zdravljenje večjih cist, ki zajemajo več korenin zob, je odvisno od vitalnosti zob. Če so vsi zobje odmrli, je zdravljenje enako kot pri enem zobu. Če so posamezni zobje, ki s korenino segajo v cisto še vedno vitalni, je treba zdravljenje prilagoditi, da ohranimo njihovo vitalnost in se izognemo koreninskemu zdravljenju. Odstranitev cistične ovojnice v celoti bi poškodovala žilno-živčni snop zdravih zob in s tem njihovo vitaliteto. Pri zobeh v zgornji čeljusti zato odstranimo samo zgornji del ciste in jo s tem odpremo v čeljustno votlino. Apikotomiramo le vzročne zobe. V spodnji čeljusti pa je treba narediti začasno razbremenilno kostno okno v cisto, s čimer odpravimo pritisk, ki ga cista vrši na okolno kost. S tem se vzpostavijo pogoji za nalaganje nove kosti na obodu ciste, ki jo zmanjšajo po obsegu. Poseg imenujemo fenestracija in zahteva izdelavo akrilatnega obturatorja, ki ga bolnik vstavi v ustnem predvoru pod zobmi v pripravljeno luknjico v kosti. Cisto rentgensko spremljamo in ob ustreznem zmanjšanju naredimo kirurški poseg brez nevarnosti za poškodbo sosednjih zob.

Zdravljenje vnetnih – radikularnih zobnih cist zahteva ustrezno slikovno diagnostiko, podroben intraoralni pregled in usklajen načrt zdravljenja med zobozdravnikom in kirurgom.

CBCT-diagnostika večje radikularne ciste pod sekalci v spodnji čeljusti.