Antibiotična profilaksa pred oralnokirurškimi posegi

Smernice za predpis antibiotika pred zobnimi in oralnokirurškimi posegi so se v zadnjih 20 letih precej spremenile. To velja tako za kardiološke bolnike kot tudi za bolnike po vstavitvi sklepnih protez. Smernice, ki jim večinoma sledimo tudi v našem okolju, so izdali in že večkrat revidirali v American Heart Association (zadnjič 2017) in American Academy of Orthopedic Surgeons (2012) – v sodelovanju z American Dental Association.

https://www.aae.org/specialty/wp-content/uploads/sites/2/2017/06/aae_antibiotic-prophylaxis-2017update.pdf.

https://www.aaos.org/uploadedFiles/PreProduction/Quality/Guidelines_and_Reviews/PUDP_guideline.pdf.

Naraščanje antibiotične rezistence postaja pomemben javnozdravstveni problem. Po ocenah naj bi bilo po nepotrebnem predpisanih 30 % vseh antibiotikov. Široko zastavljene indikacije za antibiotično profilakso pri bolnikih s srčno okvaro in sklepno protezo so v preteklosti povzročile nepotrebno predpisovanje antibiotikov brez dokazanih pozitivnih učinkov. Bakteriemija (prehod bakterij v krvni obtok), ki lahko potencialno ogrozi pacienta pri posegu, je bila potrjena v številnih raziskavah že ob vsakodnevnih aktivnostih, kot je umivanje zob. Kakšne so torej veljavne smernice?

Kardiološki bolniki

Najpogosteje uporabljen antibiotik za profilakso.

Antibiotična profilaksa proti infekcijskemu endokarditisu je smiselna v primerih, ko med posegom v ustih manipuliramo z dlesnijo, kostjo ob zobeh ali povzročimo poškodbo ustne sluznice. Antibiotik predpišemo bolnikom:

• z umetnimi srčnimi zaklopkami,
• z vstavljenim umetnim materialom za popravo zaklopk,
• s predhodnim endokarditisom,
• z nepopravljenimi cianotičnimi srčnimi napakami ali rezidualni defekti ob vstavljenem umetnem materialu,
• po transplantaciji srca.

Antibiotik mora bolnik prejeti od 30 do 60 minut pred posegom. Če bi potrebo po antibiotiku spregledali, je antibiotik smiselno dati do dve uri po posegu.

Ortopedski bolniki

Antibiotična profilaksa ob oralnokirurških posegih pri bolnikih s kolčno ali kolensko protezo ni upravičena. V primerih, ko bi bili v dvomu, mora navodila glede potrebe po antibiotični profilaksi podati bolnikov ortoped.

Pri odločanju za predpis antibiotika je treba upoštevati tudi dodatne rizične dejavnike: bolniki s sistemskimi boleznimi (revmatoidni artritis, lupus eritematozus), terapija z imunosupresivi, kongenitalna ali pridobljena imunokompromitiranost, predhodne okužbe sklepnih protez, slabo kontroliran diabetes.

Strokovne smernice so dinamična stvar, ki se z v skladu z novimi spoznanji prilagajajo trenutnemu vedenju. Ameriške smernice temeljijo na vseh relevantnih raziskavah, ki so bile do sedaj objavljene. Delovanje posameznika v skladu s smernicami pa lahko zaradi različnih vzrokov pogosto odstopa, zaradi česar v vsakdanji praksi še vedno opažamo prekomerno predpisovanje antibiotikov.