Vsak operativni poseg je povezan z določenimi komplikacijami in morbiditeto, ki jo prinaša pooperativno okrevanje. V presoji ustreznosti indikacije za poseg mora zato korist vedno pretehtati nad potencialnimi nevarnostmi same operacije. Poškodba živca zaradi odstranitve modrostnega zoba, ki ni povzročal večjih težav, je vedno povezana s pacientovim nezadovoljstvom.
V bližini modrostnega zoba se nahajata dva živca (lingvalni in alveolarni), ki sta veji petega možganskega živca imenovanega trigeminus. Ta se ob izstopu skozi lobanjsko bazo razdeli na tri večje veje, ki pa se nato delijo naprej. Lingvalni in alveolarni živec sta veji spodnje izmed treh vej, imenovane mandibularna veja. V obeh primerih gre za senzorna živca, zato nimata povezave z delovanjem mišic. Lingvalni živec oživčuje sluznico ustnega dna in sprednji dve tretjini jezika. Alveolarni živec vstopa v spodnjo čeljust v njenem zadnjem kraku, imenovanem ramus in nato poteka po kanalu pod koreninami zob do področja ličnikov (na tej poti oživčuje zobe nad sabo), kjer izstopi iz kosti kot mentalni živec ter oživčuje kožo brade in ustnice na svoji polovici.
V svojem poteku lahko prideta oba živca zelo blizu modrostnega zoba, kar pa je seveda odvisno od njegove lege. Lingvalni živec je v redkih primerih povsem v stiku s krono modrostnega zoba. Na to moramo biti še posebej pozorni pri vnetju ob neizraslem zobu, ki povzroči resorpcijo notranjega dela kostne kompakte, ki običajno loči živec od krone. Vnetne granulacije lahko prekrivajo živec in pri njihovem odstranjevanju ali nezadostnem ščitenju živca med separacijo krone zoba lahko pride do njegove poškodbe.
Znaki poškodbe so vidni že po nekaj urah, ko anestezija v predelu ustnega dna in polovice jezika ne popusti. Občutek anestezije je moteč, ker vpliva na prehranjevanje in govor, med katerim se pacienti večkrat nehote ugriznejo v stranski rob jezika. Čas okrevanja je odvisen od stopnje poškodbe. Občutek se lahko povsem povrne že v enem ali dveh tednih, lahko pa traja več mesecev. V času okrevanja je možen pojav hiperalgezije, kjer manjši bolečinski dražljaj povzroči neprijetno bolečino. Lahko se pojavi tudi mravljinčenje, občutek zbadanja z elektriko itd. Okrevanje je dinamičen proces, simptomi pa se lahko počasi spreminjajo. Prehodne težave z mravljinčenjem in zbadanjem so načeloma boljše kot čista anestezija, ki se ne izboljšuje. Če se v pol leta stanje ne popravi nič, je smiselno živec v lokalni anesteziji revidirati. Ob reviziji včasih zadošča že sprostitev živca iz brazgotin, ki so preprečevale okrevanje.
Verjetnost opisane poškodbe je izredno redka.
V primerjavi z izredno redko poškodbo lingvalnega živca se poškodbi alveolarnega kirurg pri odstranjevanju osmic v daljšem časovnem obdobju le težko izogne. Incidenca poškodbe je ocenjena med 0,3 in nekaj odstotki. Verjetnost je povezana s položajem modrostnika v odnosu do živca in kirurgovimi izkušnjami. V primerih, kjer so vrški korenin odmaknjeni od projekcije živca na ortopanu, verjetnosti za poškodbo praktično ni. Drugače je v primerih, kjer se korenine prekrivajo z nivojem kanala. Kirurg mora v teh primerih pred odločitvijo za poseg oceniti, če je smiselno 3D-slikanje (CBCT), ki natančneje pokaže odnos med koreninami in živcem. Na osnovi 3D-slik se ponovno pretehta upravičenost indikacije za odstranitev zoba.
Poškodba živca se pokaže že nekaj ur po posegu, ko anestezija ne popusti. Občasno lahko na možnost poškodbe opozori že kirurg med posegom, če pri odstranjevanju korenin zakrvavi iz kanala, kjer se nahaja živec, ali pa tega ob odstranitvi celo vidi. Občutek anestezije v predelu brade in ustnice je za večino moteč, a se v večini primerov stanje popravi. Tudi tu je okrevanje različno hitro (od nekaj tednov do enega leta) in ga lahko spremljajo mravljinci, zbadanje, pekoč občutek in blaga bolečina. Pacientom svetujemo uživanje dodatka vitamina B in potrpežljivost. Posamezniki se odločijo tudi za dodatno terapijo z lasersko stimulacijo, ki pa bistveno ne spremeni poteka okrevanja. Dolgoročno le redko ostanejo težave v tolikšni meri, da bi bolnike to motilo.
Poškodba alveolarnega živca je neprijetna komplikacija pri odstranjevanju modrostnega zoba, ki se ji da z dobrim načrtovanjem in pazljivim delom v večini primerov izogniti. Kljub vsemu nevarnost obstaja, zato morajo biti pacienti z njo seznanjeni pred posegom.
Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.