Kdaj je upravičena/smiselna apikotomija zoba?

Apikotomija je kirurška odstranitev vrška korenine zoba. Poseg se naredi v primeru kroničnega vnetja ob koreninskem vršku (kronični periapikalni parodontitis), ki se ga s klasičnim zdravljenjem koreninskega kanala ne da pozdraviti.

Periapikalni parodontitis je posledica neustrezne zapore koreninskega kanala pri endodontskem zdravljenju, ki jo ocenjujemo z lokalnim RTG-posnetkom; v izjemnih primerih lahko tudi s 3D-slikanjem (CBCT). Obstaja več vzrokov za slabo zaporo:

• neustrezna polnitev (hipopolnitev) kanala, ki ne sega do vrška korenine – lahko je posledica nestrokovnega dela ali anatomskih posebnosti (zaviti vrški), ki otežijo polnitev;
• netesna (porozna) polnitev, ki sega do vrška, a kanala popolnoma ne zapre;
• neprehodni kanali, ki ne omogočajo ustreznega zdravljenja;
• zalomljeni endodontski instrumenti v kanalu;
• prekomerno polnjenje kanala, ki sega v kost.

Zaradi slabe zapore lahko bakterije prehajajo iz okuženega kanala v kost in z izločanjem toksinov stimulirajo vnetno reakcijo. Okužen koreninski kanal ni dostopen celicam imunskega sistema, zato ta ostaja rezervoar za bakterije, kjer se lahko neovirano razmnožujejo.

Apikotomija korenine z zalomljenim instrumentom v kanalu (modra puščica).

Vnetje ob vršku korenine večinoma poteka asimptomatsko in se ga bolniki ne zavedajo. Simptomi se pojavijo, če gre za akuten potek ali aktivacijo akutnega vnetja v kronični spremembi. V teh primerih se pojavi bolečina različne jakosti. Če gre za dalj časa trajajoče procese, je lahko prisoten le občutek pritiska nad zobom. Nad njim se lahko pojavi tudi fistula, iz katere občasno priteče nekaj gnoja.

Če rentgensko slikanje pokaže vnetni proces, je treba narediti endodontsko zdravljenje, če to še ni bilo narejeno. Če je zob že zdravljen, je zdravljenje treba ponoviti. Težave se pojavijo pri bolnikih, ki imajo na zobeh protetične krone, v koreninah pa koreninske zatičke. Če zatička ni v korenini, zobozdravnik lahko prevrta krono in zdravi korenino. Pri zatičkih pa je treba krono in zatiček odstraniti. To seveda pomeni, da je po zaključenem zdravljenju potrebna izdelava novega protetičnega sidra. V primerih, kjer so zobje z zatički vključeni v večje mostovne konstrukcije, bi njegovo odstranjevanje zahtevalo odstranitev celotnega mostu. V teh primerih se za ponovno zdravljenje zobozdravniki le redko odločajo.

Zob z radikularno cisto pred in 6 mesecev po apikotomiji.

S ponovnim koreninskim zdravljenjem se zmanjša bakterijsko breme v kanalu in poskuša kanal dobro zapreti. Če zdravljenje ne prinese ustreznih rezultatov, se bolnika napoti na apikotomijo. Pri tem posegu v lokalni anesteziji odstranimo približno 3 mm vrška korenine in kanal z vrha navzdol (retrogradno) sprepariramo ter ga zatesnimo s cementom. Poseg traja od 20 do 40 minut (odvisno od števila korenin in kanalov). Po posegu se naredi kontrolna RTG-slika zoba, ki nam služi za primerjalno oceno uspešnosti čez pol leta, ko se naredi kontrolni lokalni pregled in ponovi RTG-slikanje. Uspešnost apikotomije je odvisna od lokalnih dejavnikov, povezanih s korenino zoba, od ustreznosti izvedbe kirurškega posega (natančna retrogradne zapore) in časa, v katerem zob spremljamo. V ugodnih okoliščinah je verjetnost uspeha lahko tudi 90 %.

Za apikotomijo se ob posameznih indikacijah, vezanih na splošno zdravstveno stanje, ne odločimo tudi v primerih, ko bi s posegom skrajšali korenino do te mere, da bi bila kompromitirana statika zoba. Predvsem je to pri zobeh, ki imajo napredovalo parodontalno bolezen. V primeru apikotomije kočnikov le redko operiramo sedmice, ker zaradi njihove lege ni možna dobra retrogradna zapora, brez katere je uspešnost zdravljenja precej omejena. Apikotomija šestic je možna, a se zanjo prav tako ne odločimo v primeru zgornje šestice, ki ima prizadeto palatinalno korenino. Apikotomija vseh treh korenin tega zoba lahko pomembno vpliva na statiko zoba, ob tem pa je retrogradno zapora palatinalne korenine v praksi težko izvedljiva.