Bolniki pogosto ne ločijo med antiagregacijskim in antikoagulantnim zdravljenjem. Obe vrsti zdravljenja vplivata na strjevanje krvi, vendar so indikacije za jemanje zdravil različne, razlikuje se učinek, različna pa je tudi obravnava pacientov in njihova priprava na operativni poseg.
Agregacija je proces zlepljenja med trombociti, ki v trombocitni fazi strjevanja krvi naredijo primarni krvni strdek. Najpogostejši v tej skupini so aspirin (acetilsalicilna kislina), plavix (klopidogrel) in tagren (tiklopidin). Bolniki lahko prejemajo antiagregacijska zdravila preventivno in jih za krajši čas pred operativnimi posegi brez težav lahko opustijo ali pa se terapija ne sme opustiti, ker bi to zvišalo verjetnost za nastanek strdka v ožilju. To so bolniki po vstavitvi žilnih opornic. Terapija s temi zdravili večinoma ni ovira za oralnokirurški poseg. Vseeno pa mora biti terapevt z njimi seznanjen, da lahko poskrbi za ustrezno hemostazo in prepreči kasnejšo krvavitev v domačem okolju.
Koagulacija je proces strjevanja krvi, v okviru katerega se oblikuje končni krvni strdek, sestavljen iz fibrinske mreže in v njej ujetih krvnih celic. Antikoagulacijska zdravila, ki jih bolniki prejemajo v domačem okolju, v grobem delimo na tri skupine:
Oralnokirurški posegi so večinoma elektivne narave, zato imajo bolniki pred posegom čas, da v sodelovanju s svojim osebnim zdravnikom ali zdravnikom, ki jih spremlja v Ambulanti za diagnostiko in terapijo koagulopatij, uredijo koagulacijo do te mere, da po posegu ne bo večje nevarnosti za krvavitev. Ukinitev terapije brez strokovnega nadzora izpostavi bolnika nevarnosti za tromembolični dogodek, zato je potrebna previdnost.
Primer dveh najpogostejših zdravil, ki vplivata na strjevanje krvi.
V primerih manjšega kirurškega posega (izdrtje do štirih zob hkrati, gingivoplastika, biopsija, reženjska operacija do štirih zob) antikoagulantnega zdravljenja ni treba prekiniti. Treba pa je pravočasno prilagoditi odmerek, da je INR na dan posega od 2,0 do 2,5 (pri ciljnem območju od 2,0 do 3,0) ali pa od 2,5 do 3,0 (pri ciljnem območju od 2,5 do 3,0).
Pri večjih kirurških posegih (izkles modrostnega zoba, apikotomija, reženjska operacija celega kvadranta, gingivektomija, zapleteno izdrtje enega ali več zob) je treba terapijo ukiniti 4 dni pred posegom. Poseg se izvede ob INR < 1.5 (laboratorijsko se vrednost določi na dan posega ali en dan prej). Pri bolnikih z zmernim tveganjem za trombembolijo zdravilo ponovno uvedemo že na dan posega. V času, ko je INR pod terapevtskim območjem, nadomestno zdravljenje ni potrebno. Pri bolnikih z venskimi trombembolizmi, ki sodijo v skupino z velikim tveganjem za trombembolijo, je potrebno nadomestno zdravljenje z nizkomolekularnim heparinom v terapevtskih odmerkih, vendar z njim začnemo šele po posegu skupaj s kumarinom (Marevan, Sintrom), ki ga sicer prejema.
Pri bolnikih iz skupine z zelo velikim tveganjem za trombembolijo je treba nizkomolekularni heparin uvesti takoj, ko INR doseže spodnjo mejo ciljnega območja. Zadnji odmerek nizkomolekularnega heparina mora prejeti vsaj 12 ur pred posegom.
Zaradi kompleksne sheme, ki temelji na poznavanju dejavnikov tveganja, mora biti urejanje koagulacije skrbno načrtovano, da preprečimo pooperativno krvavitev ali trombembolični zaplet.
V primerjavi s kumarini in nizkomolekularnimi heparini je nevarnost spontane krvavitve pri dolgotrajni terapiji manjša. Učinek zdravila izzveni v 24 urah, zato pred operativnim posegom ni potrebna daljša priprava pacienta.
Pri manjših kirurških posegih mora pacient, ki jemlje dabigatran 2 krat dnevno, pred posegom opustiti 1 – 2 odmerka, po posegu pa en odmerek. Bolniki z rivaroxabanom, ki ga jemljejo 1 krat dnevno, opustijo odmerek na dan posega, če zdravilo jemljejo zjutraj ali dan pred posegom, če zdravilo jemljejo zvečer.
Pri večjem oralnokirurškem posegu mora od zadnjega odmerka preteči vsaj 24 ur, pri bolnikih z ledvično okvaro pa najmanj 48 ur. Če v pooperativnem obdobju ni komplikacij, se zdravilo ponovno uvede 24 ur po posegu.
Krvavitev je lahko povsem običajen zaplet po vsakem kirurškem posegu. Bolniki, ki imajo antikoagulantno terapijo, so izpostavljeni večji nevarnosti za krvavitev. Ta je lahko tudi precej močnejša, zato je pri elektivnih posegih, kjer nismo v časovni stiski, treba bolnike dobro pripraviti.
Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.