Poškodba stalnih zob

Poškodbe stalnih zob so relativno pogoste pri otrocih in mladostnikih. Ocenjuje se, da je 5 % vseh poškodb, ki zahtevajo strokovno (zobo)zdravniško oskrbo, povezanih z zobmi. Pregledna 12-letna raziskava v Skandinaviji je pokazala, da je kar ena četrtina otrok utrpela eno izmed oblik poškodbe zob.

Stalni zobje začnejo izraščati po 6. letu. Prvi stalni zobje, ki izrastejo v ustno votlino so po navadi prvi kočniki. Sledijo prvi in drugi sekalci. Ravno zgornji sekalci so zaradi svoje izpostavljenosti tudi najpogosteje poškodovani. Poškodbe se po obsegu precej razlikujejo.

Poškodba zobne krone

Pri izolirani poškodbi zoba se odlomi del krone. Od višine zloma je odvisno, ali se v ustno votlino izpostavi zobna pulpa z živcem ali pa je izpostavljen le dentin. Poka lahko sega tudi v korenino, kar oteži zdravljenje in poslabša prognozo zoba. Poškodovano krono je treba čim prej zaščititi. Pri nekompliciranih zlomih, kjer se ne izpostavi živec, to večinoma ne predstavlja večje težave. Pri poškodbi živca je treba spremljati vitaliteto zoba in po potrebi narediti koreninsko zdravljenje. Če je odlomljen manjši del krone, jo je možno dograditi s kompozitnim materialom. Pri večjih odlomkih se naredi protetično krono.

Oskrba intrudiranega levega prvega zgornjega sekalca, ki je bil ob poškodbi potisnjen v nosno votlino.

Poškodba zoba in obešalnega aparata 

Pri večjih poškodbah se lahko zob premakne iz zobnice vstran (lateralna luksacija), navznoter (intruzija) ali navzven (delno ali povsem – izbitje ali avulzija). Premaknitev zoba povzroči poškodbo obešalnega aparata, ki jo predstavljajo dlesen, pozobnica in kost. V najhujših primerih se lahko odlomi zobni nastavek, ki zajema več zob. Zdravljenje mora biti takojšnje in je odvisno od obsega poškodbe in stanja razvitosti korenine. Zobje pri otrocih imajo zaradi nedograjene korenine pogosto boljšo prognozo v smislu ohranitve vitalnosti. Koreninsko zdravljenje zato ni vedno potrebno. Terapijo individualno prilagodita zobozdravnik in kirurg.

Izbitje zoba – avulzija

Izbitje zoba je za večino dramatičnega videza, vendar je ob ustreznem ukrepanju prognoza kljub vsemu lahko dobra. Izmed vseh poškodb je ravno tu čas do ukrepanja odločilen za rešitev zoba. Po izbitju zoba se umazanijo, če je prisotna, previdno spere pod vodo. S koreninskim delom zoba je treba pazljivo ravnati, da ne dodatno poškodujemo celic pozobnice. Zob je nato treba vstaviti nazaj v zobnico, kar pa si laiki večinoma ne upajo narediti. Na poti do zobozdravnika je priporočljivo zob shraniti v ustni predvor (med zobe in lice) v lastni slini. Zaradi strahu, da bi otrok zob lahko pogoltnil, je pri mlajših smiselneje zob položiti v kozarček z mlekom ali njegovo slino. V zobozdravniški ordinaciji se zob v lokalni anesteziji neboleče vstavi nazaj v zobnico in se ga stabilizira z žičko. Priporoča se, da čas od izbitja do oskrbe ni daljši od ene ure. Žično fiksacijo se odstrani v roku dveh tednov, ko se opravi tudi koreninsko zdravljenje, če je to potrebno (dograjena korenina). V vseh ostalih primerih je treba spremljati vitaliteto poškodovanega zoba. V času celjenja je potrebna nežna ustna higiena z mehko ščetko, spiranje z oralno antiseptično raztopino, uživanje mehkejše hrane, bolniki pa dobijo predpisan tudi antibiotik.

Poškodba zob je za vse vpletene travmatična izkušnja. S hitrim in pravilnim ukrepanjem lahko bistveno vplivamo na izid zdravljenja.

Dodatna literatura:

https://www.iadt-dentaltrauma.org/1-9%20%20iadt%20guidelines%20combined%20-%20lr%20-%2011-5-2013.pdf.