Odstranitev impaktiranih modrostnih zob je eden najpogostejših oralnokirurških posegov. Obstajajo jasne indikacije, ki narekujejo njihovo odstranitev (karies, periapikalni proces, ponavljajoča se vnetja – perikoronitisi, bolečina ob izraščanju, resorpcija korenin sosednjega zoba ali nezmožnost njegovega ustreznega čiščenja, prisotnost ciste ali tumorja, v okviru priprave na ortognatsko operacijo itd.). Manj jasno pa je, kaj narediti v primeru asimptomatskih impaktiranih modrostnih zob.
Leta 2000 je v Veliki Britaniji National Institute of Clinical Excellence (NICE), ki skrbi za nacionalne smernice na področju zdravstva, izdal smernice, v katerih je odstranjevanje asimptomatskih modrostnih zob označil za nesprejemljivo. Motiviranost za takšno odločitev ni povsem jasna, saj je stroka večkrat izrazila pomisleke in nasprotovanja tej odločitvi. Finančni motiv države pri zmanjševanju stroškov je morda več kot le neutemeljena domneva. V zadnjih petnajstih letih so bile objavljene številne raziskave, ki so razkrile kratkovidnost te odločitve. Asimptomatsko, ki je subjektivna kategorija, seveda ne pomeni brez patološkega procesa. Z upoštevanjem novih smernic se je povprečna starost pacientov, pri katerih je bil potreben poseg, premaknila iz 23 na 32 let. Ob tem se je povečala pojavnost kariesa na sosednjih molarjih (sedmicah), ki ima zaradi slabe dostopnosti v procesu zdravljenja slabo prognozo. Karies in napredovanje parodontalne bolezni sta dolgo časa asimptomatska, ob postavitvi diagnoze pa je za uspešno reševanje sosednjega zoba lahko že prepozno. Blakey je v svoji raziskavi pri bolnikih z asimptomatskimi impaktiranimi modrostniki ugotovil prisotnost parodontalne patologije z žepi, globljimi od 5 mm, v četrtini primerov. Leta 2014 je bil v okviru NICE narejen poskus revizije smernic, kjer so preučili strokovne pomisleke dveh pomembnih organizacij (Faculty of Dental Surgery, British Association of Oral Surgeons), vendar do sprememb smernic ni prišlo.
Tendence po zmanjševanju stroškov je na tem področju zaznati tudi v Združenih državah Amerike, kjer sta Ameriška zveza za oralno in maksilofacialno kirurgijo (American Association of Oral and Maxillofacial Surgeons) in Ameriška zveza za javno zdravje (American Association of Public Health) že od leta 2008 na različnih bregovih.
Na vprašanje, kdaj odstraniti asimptomatski modrostni zob, vsekakor ni enostavnega odgovora. Vsak operativni poseg ima možne komplikacije in tudi okrevanje po posegu ima svojo morbiditeto, zato je potreben natančen pregled ter skrben premislek glede indikacije za odstranitev. Med indikacijami pa že dalj časa ni več tesno stanje v predelu sekalcev, ki naj bi ga zmotno povzročilo težko izraščanje osmic.
Slika 1. Obsežna asimptomatska folikularna cista ob neizraslem modrostnem zobu.
Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.