Sinus lift (dvig sinusnega dna) pri bolnikih s kroničnim rinosinusitisom

Sinus lift ali dvig sinusnega dna je potreben pri pacientih, ki želijo nadomestiti zobno vrzel v zadnjem delu zgornje čeljusti z vsadki in nimajo ustrezne višine kosti. Višina kosti se izgubi zaradi dolgoletne parodontalne bolezni ali neobremenitve ob dalj časa trajajoči brezzobosti S posegom dogradimo primanjkljaj kosti s kostnim nadomestkom. Operacija večinoma poteka brez večjih komplikacij in ima visoko uspešnost.

Med zapleti, ki lahko spremljajo sinus lift, želimo preprečiti predvsem tiste, ki bi vplivali na dolgoročni izid zdravljenja. Zapleti so v določenem deležu sestavni del vsake operacije. S skrbnim načrtovanjem in ustrezno kirurško tehniko jih vedno poskušamo zmanjšati na najmanjšo možno raven. S predoperativno diagnostiko prepoznamo bolnike, pri katerih bi bil sinus lift neuspešen zaradi neustrezno zdravljenega kroničnega vnetnega procesa v sinonazalnem traktu (nosni in obnosnih votlinah) oziroma bi se to vnetje lahko še poslabšalo. V obeh primerih bi to lahko pomenilo, da je potrebno odstraniti kostni nadomestek in vstavljene vsadke.

Primerjava CT slike bolnika brez in s kroničnim rinosinusitisom (desno).

Dvig sinusnega dna postaja dokaj pogost poseg v implantologiji, zato opažam vse več bolnikov, ki prihajajo po drugo mnenje glede varnosti posega zaradi različnih težav s sinusi, kot jih imenujejo sami. V večini primerov navajajo občasne bolečine v licu, čelu, slabšo prehodnost nosu, povečan izcedek iz nosu… Etiologija takšne simptomatike je lahko zelo različna in ni nujno, da izhaja iz obnosnih votlin. Kronični rinosinusitis je jasno definiran in ga lahko izključimo s podrobno anamnezo, ustreznim pregledom in/ali radiološko diagnostiko. Le tako se lahko opredelimo glede ustreznih možnostih zdravljenja in varnosti sinus lifta.

Gnojni izcedek v srednjem nosnem hodniku.

V smernicah EPOS (European Position Paper on Rhinosinusitus and Nasal Polyps) je termin sinusitis zamenjal rinosinusitis zaradi medsebojne povezave. Rinosinusitis je definiran kot vnetje sluznice nosne in obnosnih votlin. Akutna oblika traja manj kot 12 tednov, v kronično obliko pa preide, v kolikor so težave prisotne več kot 12 tednov. Med simptomi morata biti prisotna vsaj dva, pri čemer mora biti eden izmed simptomov:

• nosna blokada / kongestija ali izcedek iz nosu naprej ali nazaj v žrelo;
• ± obrazna bolečina / pritisk ;
• ± izguba ali zmanjšanje voha;
• ob tem je treba izključiti tudi možnost alergijskega rinitisa.

Kronični rinosinusitis je lahko z ali brez nosnih polipov. V primeru rinosinusitisa brez nosnih polipov v srednjem nosnem hodniku, so ti še vedno lahko prisotni v sinusih, kar se ne vidi pri nazoskopiji – pregledu nosne votline, so pa omenjene spremembe dobro vidne na CB-CT, ki ga bolniki večinoma naredijo v sklopu priprav na sinus lift.

Nosni polipi v sklopu kroničnega rinosinusitisa.

Kronični rinosinusitis je potrebno prepoznati in ga ustrezno zdraviti. Prav tako je dobro vzročno opredeliti ostale simptome, ki jih bolniki navajajo v povezavi s sinusi. V kolikor je stanje v obnosnih votlinah stabilno in so bili narejeni vsi diagnostični in terapevtski ukrepi, sinus lift večinoma ne predstavlja povečanega tveganja za poslabšanje simptomov rinosinusitisa. Ob tem je visoka tudi uspešnost kostne dograditve in osteointegracije vsadka.

Občasno predoperativna radiološka diagnostika pokaže lokalno zadebeljeno sluznico v sinusih (antralna psevdocista, postvnetna rezidualna oteklina…), pri čemer to ne povzroča subjektivnih težav in ni v sklopu kroničnega rinosinusitisa.  V takšnih primerih je potrebna ocena, če bi sinus lift z vstavljenim kostnim nadomestkom zmanjšal volumen čeljustne votline do te mere, da bi povzročili obstrukcijo izvodilnega sistema sinusa, kar bi neizogibno vodilo v nastanek post-operativnega vnetja. S skrbnim načrtovanjem in ustreznimi postopki se lahko tudi v teh primerih izognemo potencialnim komplikacijam.

Dvig sinusnega dna z vstavljenim kostnim nadomestkom.

Dvig sinusnega dna je uspešna metoda za nadomeščanje izgubljene kosti v zgornji čeljusti. V implantologiji se v skoraj nespremenjeni obliki uporablja že več kot 40 let. Bolniki s kroničnim rinosinusitisom morajo biti ustrezno prepoznani in pripravljeni na poseg.

CT slika po sinus liftu pokaže kostni nadomestek na ustreznem mestu.