Vpliv kajenja na parodontalno bolezen in zobne vsadke

Javnozdravstveni problem, ki ga predstavlja kajenje, ni treba posebej izpostavljati. Številne raziskave že dolga leta opozarjajo na škodljive učinke, ki prizadenejo različne organske sisteme. Preventivni ukrepi na področju ustnega zdravja so že dolgo orientirani v ozaveščanje ljudi o povezavi kajenja z rakom ustne votline, ob tem pa tudi o vplivu kajenja na kronično parodontalno bolezen, ki dolgoročno vodi v izgubo zob.

Epidemiološke raziskave so skušale ugotoviti učinek kajenja na parodontalno stanje neposredno s kliničnimi parametri: gingivitis, zobni kamen, globina žepov. V večini raziskav so ugotovili, da imajo kadilci več zobnega kamna in več mehkih oblog, pri mlajših kadilcih je bilo tudi več vnetja dlesni.

Letos je bila v American Journal of Preventive Medicine objavljena pregledna metaanaliza 12 raziskav na področju ugotavljanja povezave med kajenjem in parodontalno boleznijo (Effect of Smoking on Periodontitis: A Systematic Review and Meta-regression). V vseh prospektivnih longitudinalnih raziskavah je bilo kajenje opredeljeno kot rizični dejavnik (prevalenca kadilcev je bila od 10 do 60 %). Če bi pacienti prenehali kaditi, bi bila preračunana verjetnost za pojav parodontitisa 14 % nižja.

Mehanizem škodljivega vpliva tobaka na vnetje dlesni ni povsem jasen, obstaja pa nekaj potencialnih mehanizmov. Kajenje naj bi povzročilo spremembo v patogeni bakterijski flori. Spremeni se sestava bakterij v bakterijskem filmu pod dlesnijo (v obzobnih žepih), ki s svojim delovanjem poškodujejo tkivo. Kajenje naj bi vplivalo tudi na imunski odgovor organizma. Povišana koncentracija vnetnih mediatorjev povzroči hitrejšo resorpcijo kosti ob zobeh. Višja je tudi tkivna koncentracija proteolitičnih encimov (elastaza, matriksna metaloproteinaza itd.), ki razgrajujejo organski matriks medceličnine. Večja kolagenolitična aktivnost v kombinaciji s slabšo prekrvavitvijo dlesni vpliva tudi na njeno slabše celjenje.

Povezava med aktivno parodontalno boleznijo in vnetjem ob zobnih vsadkih (periimplantitis) je prav tako že dalj časa znana. Drugače pa je z ugotavljanjem neposredne povezave med periimplantitisom in kajenjem. V zadnjem objavljenem preglednem članku leta 2017 (Peri-implantitis, Journal of Periodontology) je bila narejena analiza 17 raziskav, ki so bile v povezavi s tem narejene od leta 2003 dalje. Štiri raziskave so potrdile povezavo, vse ostale pa jasne vzročne povezanosti niso mogle potrditi. Razlog za kontradiktorne ugotovitve in očitno neprepričljivo povezavo med periimplantitisom in kajenjem za zdaj še ni znan.

Promocija zdravega načina življenja je tesno povezana z ozaveščanjem mladih glede škodljivega vpliva kajenja na naše zdravje. Škodljivi učinki dolgoročno nedvomno vodijo v bolezen, ki ima številne obraze. Poslabšanje ustnega zdravja je eden izmed njih.